Potovanje po Sardiniji – v živo – 3. dan

Soba 107

Zdi se mi, da sem prva med vsemi odprla oči. Ooooo – to bo sončen dan – sonce je  skozi lopute med polkni pokukalo na najino posteljo. Vstanem in stopim k vratom, ki vodijo ven na teraso,  odprem jih in nato še polkna.

Soba se je v trenutku napolnila s sončno svetlobo, v kateri je tudi merica modrine sardinskega neba. Tudi mož je za trenutek odprl oči, malo nekaj zamomljal in jih nazaj zaprl.

Tiho jutro tam zunaj je preveč privlačno. Izvleče me ven in govori. Prisluhnem mu.

Slonim na ograji in občudujem modro nebo ter zeleno okolico – dve barvi, ki se mi tukaj zdita zelo drugačni, posebni, v odtenkih, ki jih nisem vajena.

Zrak, s katerim polnim svoja pljuča, je svež, osvežilen, vsak vdihljaj zaleže. Čuti se bližino morja, sredozemskega rastlinja pa še ne – eteričnih olj sonce še ni pognalo v zrak – zato se toliko bolj čuti morje.

Odprem vratca, ki z moje terase vodijo na vrt. Bosih nog se povzpnem na manjšo zaobljeno skalo, od koder se mi pokaže pogled na morje. Totalen mir.

#

Nostalgičen trajekt je poleg nas vkrcal še nekaj domačih ljudi, ki gredo po opravkih na manjši otok. Nenavadno se mi zdi, da mesto stoji na otoku in ne na kopnem. Plovba – prav ta – je poseben gušt. Z zgornje palube opazujem otoke in kopno, sonce prijetno pripeka. Lahko sedim in gledam nazaj na kopno, kot počne nekaj sopotnikov, lahko gledam naprej,  kot počnejo drugi, eni so šli na kavo v ladijski bar, sam pa z bokom slonim ob belo kovinsko ograjo in kot radar z nosom lovim zrak, z očmi pa okolico, ki objema sinje moder zaliv.

Na približno pol poti se naš trajekt sreča s svojim dvojčkom. Zagotovo sta rojena istočasno v isti ladjedelnici. Do potankosti sta enaka. Lepa sredi malega morja obdanega z otočki.

#

Za dobre pol ure smo se razpršili po majhnem mestecu. Potem, da bomo šli naprej z barko na še manjše otoke. V manjši družbi hodimo po obrežju in gledamo barke, ki so privezane nanj. Mestno pristanišče se zajeda v mandrač. Zdaj smo že ob ribiških barkah – večinoma so ribiči svoj ulov že pospravili, nekaj pa jih še čisti mreže. Galebi veselo letajo okrog in prežijo na priložnost, da kaj dobijo, če pa ne, pa da vzamejo. Nekaj naših, vidim, vstopa na tržnico, mi pa zavijamo v široko ulico, ki deli mestece na dva dela.

Trgovine na obeh straneh me zavrtijo nazaj v osemdeseta leta, ko smo s starši hodili po nakupih v Gorico. Nobenega kiča temveč same uporabne stvari, to kar ljudje rabijo v življenju. Sem pa tja je tudi kakšna trgovina z umetno obrtjo, ki bi lahko bila namenjena turistom.

Stopamo dalje, nakar se ulica razširi v manjši trg s klopco, ki pa je že zasedena. Na sredino med dvojinika bi se lahko kdo od nas usedel, prostora je dosti, bi pa  verjetno bilo neprimerno, nerodno. Ker klopca kot da je namenjena samo njima, tako je tudi aranžirana.

Na eni strani sedi starejši gospod z dolgo brado in pred seboj drži časopis, gleda vanj in morda bere. Na drugi strani klopce pa nepremično sedi njegov dvojnik v bronu – starejši gospod z dolgo brado, tudi on v rokah drži časopis, v bronu, kakopak – in bere.

Gledamo jih in nekdo med nami nerodno vpraša, kdo med njima misliš, da je original in kdo dvojnik?

Primerek na desni – tisti katerega kosti in meso obdaja koža in v rokah drži časopis iz papirja – je zaznal, da ju opazujemo. Malo mi je nerodno, priznam, najraje bi se obrnil proč, in se delal, kot da se zanj ne zmenim. Ker običajno taki tiči nosijo nek imidž nedostopnega in zaprtega človeka.

S tem v koži pa ni tako. Z očmi zapusti časopis – bog ve če ni z izpred nekaj let – dvigne pogled in se prijazno nasmeje. Niti, ki so še par trenukov nazaj zategovale moje srce in ga niso pustile, da bi v trenutku nelagodja veselo bilo, so se v trenutku sprostile in se poseldično sedaj počudim lagodno.

#

Midva sva med tistimi, ki smo prišli na tržnico. Če prav razumem, žene ribičev prodajajo ulov, ki so ga možje in sinovi pobrali iz mrež. Ponudba je zelo okrnjena, ker je tržnica v prenovi. Večinoma se na ribjem oddelku prodajajo drobne ribe, verjetno za juho ali praženje. Sama res ne vem, četudi bi imela tukaj na otoku svojo kuhinjo, kaj bi z njimi počela. Me pa zanima, kaj bo z njimi počel Leon, ker jih tukaj kupuje, pa tudi prej zunaj, pri ribičih je nekaj gledal.

#

Jest sem pa med tistimi prostovoljci, ki smo z Leonom pri nakupu. Izbiramo med ribami, ki jih ribiči čistijo iz mrež in stavijo v plastična vedra. Leon pravi, da bodo za malico, pozneje na morju. Sam si niti ne predstavljam, me pa zelo zanima, kako. Vstopili smo tudi na tržnico, kjer kupujemo še nekaj rib. Sedaj se s tremi vrečkami – vsega skupaj kar nekaj rib in lignjev – vračamo na zborno mesto.

#

Obrežje – zborno mesto.

Na tržnici – videl sem vas, da ste jo obiskali – kako se vam je zdela?

Ja, v resnici je že nekaj let ponudba zelo omejena, ker je prava tržnica, ki je nekakšno srce mesta, v prenovi. Že predolgo traja. Stoji na trgu znotraj mesta. Tam blizu, kjer je en poseben kip. A je kdo srečal na klopci sedeči kip? Je bil sam ali je zraven sedel dvojnik? Je – OK. Kdo med njima je original, nihče ne ve. Primerek na levi, v bronu je Garibaldi, ki je tukaj živel pred 150 leti. Morda pa so domačega človeka, ki običajno tam sedi na klopci vzeli za model in po njegovem izgledu naredili kip sedečega Garibaldija.

Neobičajno je, kajti tega vojskovodjo povsod prikažejo na konju ali pa vsaj z mečem. Tukaj na tem malem sardinjskem otoku pa s časopisom v roki. Verjetno bere, kaj leta 1875 časopis piše o njemu. Gardibaldi je bil prvi turist na Sardiniji. Oziroma je bil turist – pribežnik, začutil je, da bo tukaj našel svoj mir.

Otok na katerem se nahajamo ima okrog sebe še vrsto manjših otočkov. Samo tukaj bi lahko preživeli dva ali tri dneve. Krajina je posebna, pretežno naravno okolje z nekaj sledmi človekovega življenja. Na kratkovam jo opišem, pozneje pa bomo zapluli skoznjo in si jo pogledali.

Morje je tukaj plitko – Leon pri tem na široko zamaha z rokami, da pokaže, da govori o širši okolici, ki je okrog nas – ponekod še čoln komaj da pluje. Iz tal na številnih mestih uhaja sladka voda, drugod pronica z otočkov preko mikro mokrišč in prav sladke vode dajo morju kristalno turkizen in kristalno smaragden izgled.

V bistvu ni dovolj samo kombinacija vode, pečat barvi daje tudi sestava morskega dna in življenje v njemu. In kar je še lepše, vsak izmed zalivov se človeku pokaže v svojem turkiznem ali smaragdnem odtenku.

Otoki so sicer iz zelo trdega granita. Kot del krajine so zato še kamnolomi in pripadajoča pristanišča in kolonije za delavce in nekaj tirov za prevoz kamna.

Gotovo je po blago v eno teh pristanišč prišla tudi lesenjača, ki je nekoč svojo kariero, verjetno v nevihti, končala ob mali plaži na enem izmed otokov. Od nje je ostal samo spodnji nosilni del trupa, ki je nekako kot hrbtenica ladje. Pred leti, ko sem ga odkril, sem vanj zataknil svoje kolo, točno na mesto, od kjer so se prej razraščala rebra trupa ladje. Danes vas tja ne bom peljal, ker sem izbral drugačen pristop, si pa lahko hrbtenico nasedle ladje in moje kolo ob njej pogledate na mojem osebnem Facebook profilu – tukaj. Lahko se povežete z menoj, bova še FB prijatelja.

In še nekaj, tukaj v vrečkah imamo ribe, ki smo jih kupili od lokalnih ribičev. Popestrile bodo našo večerjo.

#

A-ha, ne vračamo se s trajektom – po nas je prišla manjša barka. Očitno bomo nadaljevali z njo naokrog po otočju. Prijazna posadka nam, medtem ko vstopamo, za dobrodošlico ponudi vino, mirtov liker ali z meto začinjeno limonado. Ker rabim osvežitve, vzamem limonado. Joj – slastna osvežitev, okus limone, ki mu meta in verjetno pikica sladkorja posekata in izničita tiste limonske kisline, ki bi sicer štrčale ven iz kroga udobnega okusa.

#

Skram mirto – prvič v življenju – in gledam fante, ki se urno ukvarjajo z vrvmi in že se odrivamo od obrežja. Barka se po nekaj vzvratnih metrih obrača proti jugu in nato v doglem loku v desno zavija proti severo-zahodu. Da bo nekaj za jesti, ni treba posebej naznanajti. Čeprav se Leon in posadka trudijo, da bi nam to prikrili, je z ladijske kuhinje pridišalo po morskih sadežih. Po krovu se širi prijeten vonj svežine morja, blag brez vsakršnih ekstemov, z neko sladkasto noto. To je tisti vonj, ki ga zavohaš včasih, ko greš mimo kuhinje kakšne dobre ribje restavracije.

Nisem edina, ki ga zaznavam. Vidim, da se tudi drugi ukvarjajo z njim in en pri drugem preizkušajo pravilonost svoje domneve, da bo kosilo verjetno na barki.

Sonce nas z južnega neba prijetno greje in tudi zrak je prijetno topel, tak da bi človeki kar v morje skočil. Sama se ukvarjam s svojim likerjem, medtem ko par mojih sogovornikov srka vino. Vidim, da so se eni dali v mir, na rob barke in strmijo v morsko krajino. V našem malem krožku se pogovarjamo o vremenu, ki nam je naklonjeno in da bo tudi prihodnje dneve tako. Morje, da še ni dovolj toplo in da bo za skok vanj pač potrebne nekaj korajže.

#

Poglej, če najdeš, da bomo sedeli na soncu – tako mi prija. Sidramo se v kristalno turkiznem morju. Barka se rahlo ziblje na dolgih in nizkih valovih. Sonce se lesketa na gladini morja, ki izgleda prozorno. Morsko dno je belo, kot bi bilo iz čistega snega.

Fantje so na mize postavili prte in kozarce in vino in vodo, mi pa se posedamo – eni hitreje, jaz med njimi, drugi malo bolj zadržano. Članu posadke, ki prešteva prosta mesta pri mizah, je že pošteno toplo. Nosi majico brez rokavov. Zmotim ga in vprašam, za kar sem porabila kar nekaj korajže, tako da mi je za kopanje gotovo ne bo ostalo dovolj, kako vroče mu bo šele pozneje v sezoni, ko bo deset in več stopinj topleje.

Predstavi se mi z imenom Pino in pravi, da se poleti da, da je res topleje, ampak da tudi vedno vsaj malo piha in da morje temperira zrak. To pove in se obrne – zmotila sem ga med delom – kajti že v naslednjem trenutku iz kuhinje prinaša pladnje obložene z morsko solato. Četudi prvi pladenj postavi na drugo stran mize, mi na daleč med drugimi glavami, ki tega ne opazijo, pošlje kratek pogled. Vesela sem tega, ampak res nisem mislila tako. Oziroma ne vem.

Prvi srečneži že posegajo po solati. Tako osvežilna izgleda, da se mi slina dela v ustih. Joj, fileji bele ribe, hobotnica, drobni kot sladkorček sladki paradižniki, na krhlje narezane limone – Leon pravi, naj z žlico z dna pladnja zajamemo omako, ki se je ustvarila iz paradižnikovega soka in olja in iz soka limon in naj si jo pokapljamo po jedi na krožniku.

Slastno, nežno – cel pladenj bi lahko sama pojedla. Mlajsk. Ko zajamem in grižljam to kombinacijo morja in primerno razporejene kisline, ki je v soku paradižnika in limone, je obučutek perfekten. Tu res ni treba vina piti. Čeprav je na mizi, se mi zdi, da bi z njim zabrisala ta perfekten okus, z vodo pa še bolj. Držim, vzdržim, dokler me ne zgrabi žeja in ohranjam ta okus v ustih.

Ne bom se več motila s pripovedovanjem, samo še to, pravkar prihajajo testenine. Vašo pozornost prepuščam drugim pripovedovalcem.

#

Meni pa je lepo, ko gledam rjavkasto trstičje, ki raste iz praktično turkiznega morja. Kakšen ekosistem vetra, trav, morja in sonca. Bosa stopam po drobnih kamenčkih, ki jih je morje oluščilo iz granitnih skal. Perfektna masaža za moje noge. Voda mi sega do gležnjev, globlje ne grem, čeprav se nekaj naših – saj drugih itak ni, sezona je še mrtva – pogumno kopa. Jaz se gotovo ne bom – niti ni važno, občudujem teh nekaj drobnih elementov narave na tem drobnem otočku brez prebivalcev. Tega nisem še nikjer videla, da bi skozi trstičeje gledala v tako lepo morje. Pomirja me, ko gledam tihožitje narave, barvne odtenke, ki jih nisem vajena in se lepo zlivajo skupaj, in hkrati me nekje notri ta ista lepota vznemirja in mi ne da miru. Poskusim za trenutek zapreti oči, nemir mine in zdaj čutim tisto prvotno blaženost, ki jo nudi ta kraj.

#

Ni vroče, je pa bil skok v morje super osvežitev. Na ta kraj mi verjetno ne bo več dano priti in nisem si mogel, da ne bi skočil. Voda – kaj vem, je drugačna, ja, predvsem pa ni topla. Fino je, če pa bi imela nekaj več stopinj, bi ob soncu, ki žge, lahko tukaj ostali dlje časa in več bi se nas kopalo. Bom enega kratkega takoj, ko se posušim in oblečem.

Tega ne pripoveduje svoji ženi, ki se je sprehaja z drugimi puncami in ženskami po sosednjem zalivu. Zato za šnopček poskrbi nekdo v družbi. Sadjevo žganje steče po grlih kopalcev in za vsak slučaj tudi nekopalcev, kapitan pa z dolgim piskom naznanuje, da bomo kmalu šli dalje.

#

Morje, po katerem smo pripluli, ni vselej dovolj globoko, da bi naša barka plula. Ob oseki bi bila plovba zelo težavna, o čemer govori tudi dejstvo, da so z večjega na ta manjši otok nekoč osli tovorili blago. Ko bi se lahko sedaj zavrtel za potrebnih sto let nazaj in stal tukaj stal v belem pesku, mimo mene pa bi po tej kristalni zeleno-modri vodi, kot v knjigah o vilinskih kraljestvih, ki jih bere moja hči, stopali, en za drugim osli natovorjeni z oljem, vinom, moko …

#

Privezali bomo k staremu pomolu, ki je nekoč služil za natovarjanje granita. To je tisti del krajine, ki sem ga nazanil prej, ko smo čakali na barko. Smo praktčno sredi ničesar. Poglejte lepoto barv tega morja in tukaj, v časih ko to, kar je nam danes lepo, ljudem še sploh lepo ni bilo, ker so bili lačni – v tistih časih je bil lep samo kos kruha, prava lepota je bila na primer kost z nekaj mesa, ki je viselo z nje – je v tem zalivu živelo pristanišče. Ostanki pristaniške infrastrukture so pomol, železniškemu podoben tir, uprava pristanišča in kamnoloma, kolonija za delavce, ki so granit sekali in ga obdelovali.

Stopite na kopno, sprehodite se, lahko greste v makijo, poskusite se vživeti v davno minule čase, ko je tukaj v nekakšnem miru mrgolelo sto ali dvesto ljudi, ki pa žal lepote, ki jo vidite vi danes, niso mogli videti.

#

Stopam po pomolu iz katerega štrčijo zarjaveli železni obroči. Bosa sem in pazim, da se v kakšnega ne brcnem, škoda bi bilo, potovanje se je šele dobro pričelo. S kosov granita so izdelane tudi stavbe in tlakovane so poti. Kdor je tukaj živel in delal, verjetno dlje časa ni videl svojih družin. Kdo ve, če so ob večerih zakurli ogenj in se pogovarjali, igrali na karte ali moro, ali so morda šli utrujeni spat. Zanimivo, ja to je krajina, kraj v naravi, kjer se lahko zamisliš.

Drugi vidim, stopajo naokrog in se pogovarjajo bog ve o čem. Nekaj moških možuje o elementih tega zarjavelega granitnega kompleksa. Vidim pa, da tudi punce stikajo naokoli, kraj je kar vzbudil naše zanimanje.

#

Ostal sem z Leonom in posadko in pomagal pri čiščenju rib. Delo smo si razdelili tako, da jih jaz pa še en dečko s posadke z nožem luskava, druga dva fanta jim parata trebuhe, Leon in še en dečko pa notranjost čistijo v morje. Na kraju še z vedrom, ki je na vrvi, iz morja zajemamo vodo in v njej peremo ribe, dokler voda ne ostane kristalno čista.

Leon mi pove, da bo to večerja, oziroma drugi del kosila, da pa ima tudi posadka še nekaj lignjev in da bomo vse skupaj ocvrli in pojedli na poti nazaj na kopno.

#

… se nadaljuje.

2 thoughts on “Potovanje po Sardiniji – v živo – 3. dan”

  1. Matej Rupnik

    Super,Leon,med branjem sem si čisto v živo predstavljal,kako potujem po Sardiniji. Le tako naprej!👍

    1. Leon

      Hvala tebi, ker bereš in slediš mojim objavam.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Leon Saksida

Leon Saksida

S Potovanji posebne sorte sem pričel pred 15 leti iz strasti po doživljanju sveta in življenja okrog nas. Krajine in ljudje v njih, narava, tržnice, hrana … Leta sem preživel na agencijskih potovanjih, ki sem jih vodil po Sredozemlju. Res nisem videl več smisla v srednjeveških stolpih ali čakanju v vrsti v dežju ali na vročem soncu za klasične turistične oglede.

Hrepenel sem po tem, da vam pokažem resničen svet. Požeti nasmeške z obrazov ljudi, popiti v družbi malo vina, občudovati sonce, ko zahaja.

Verjamem v boljši način potovanja.

Da ko potuješ, čutiš svet, ljudi … in lastno življenje. Da greš naprej z novimi močmi, za navdih.

Zato obstajajo Potovanja posebne sorte

Priročnik za avtentična potovanja

Poklanjamo ti priročnik s katerim boš od časa, denarja in truda, ki ga namenjaš potovanjem, dosegel največ. Stopil boš stran od navad industrijskega turizma, užival boš avtentična doživetja, hrano, svet. Kot  počnemo na Potovanjih posebne sorte. 

O nas

Limoncello on the boat

Potovanja posebne sorte pomenijo predelavo klasičnih potovanj. V programih ostajajo vse tiste atrakcije (znamenitosti), ki bodo na potniku pustile pozitivno izkustvo, ga bodo očarale in obogatile. Vse nepotrebno  je iz programov odstranjeno in prepusti mesto doživetjem tržnic, kulinarike, narave, ljudi in subkultur.

Ostanimo v stiku

Vpišite se in redno prejemajte nova potovanja, zapise,  potovalne predlogi, ponudbe, ideje, doživljanja,…

Nedavni zapisi

Povežite se z nami

O potovanjih posebne sorte

Kako do navdušujočih potovanj

Poklanjamo ti priročnik s katerim boš od časa, denarja in truda, ki ga namenjaš potovanjem, dosegel največ. Stopil boš stran od navad industrijskega turizma, užival boš avtentična doživetja, hrano, svet. Kot  počnemo na Potovanjih posebne sorte

naslovnica_2

Želite biti obveščeni o novih potovanjih, zapisih, ponudbah,...? Vpišite se

Več s Salt of Life bloga

Utrinki s Team Buildingov

Podjetja sestavljajo unikatni ljudje. Evergreen vprašanje je, kako jih povezovati v ekipo, jih motivirati, ustvarjati občutek, da pripadajo podjetju, ki je kot družina sodelavcev? Team

Preberi več

Hvala za izkazan interes za potovanje "Čez Turčijo po Svilni poti"

baloon flight cappadocia

Pustite nam vaš kontakt in sporočili vam bomo, ko bo potovanje možno rezervirati.

Hvala za izkazan interes za potovanje po osrednji Španiji

Pustite nam vaš kontakt in sporočili vam bomo, ko bo potovanje možno rezervirati. Na tej povezavi si lahko pogledate fotografije prejšnjih potovanj. 

Hvala za izkazan interes za potovanje "Po Italiji kot domačin"

Pustite nam vaš kontakt in sporočili vam bomo, ko bo potovanje možno rezervirati.

Thank you for showing your interest in "Across Turkey by Silk road"

tour

baloon flight cappadocia

Leave us with your contact information and we will contact you when the tour is available. You will be the first to be able to book. 

Thank you for showing your interest in "Journey in Provence" tour

Leave us with your contact information and we will contact you when the tour is available. You will be the first to be able to book. You can also look at the photos from the previous tour.

Thank you for showing your interest in "Across Italy like a savvy traveller"

Leave us with your contact information and we will contact you when the tour is available. You will be the first to be able to book.

Thank you for showing your interest in "Greek islands" tour

Leave us with your contact information and we will contact you when the tour is available. You will be the first to be able to book. You can look at the photos from a previous tour here.

Thank you for showing your interest in "Central Spain" tour

Leave us with your contact information and we will contact you when the tour is available. You will be the first to be able to book. You can look at the photos from a previous tour here.

Thank you for showing your interest in "Paradise in Sardinia" tour

Sardinia

Leave us with your contact information and we will contact you when the tour is available. You will be the first to be able to book. You can look at the photos from a previous tour here.

Hvala za izkazan interes za potovanje v Provanso

Pustite nam vaš kontakt in sporočili vam bomo, ko bo potovanje možno rezervirati. Na tej povezavi si lahko pogledate fotografije prejšnjih potovanj.

Hvala za izkazan interes za potovanje "Raj na Sardiniji"

Sardinia

Pustite nam vaš kontakt in sporočili vam bomo, ko bo potovanje možno rezervirati. Na tej povezavi si lahko pogledate fotografije prejšnjih potovanj. 

Hvala za izkazan interes za potovanje po grških otokih

Pustite nam vaš kontakt in sporočili vam bomo, ko bo potovanje možno rezervirati. Na tej povezavi si lahko pogledate fotografije prejšnjih potovanj. 

hotel do not worry is included
Scroll to Top

Rezerviraj svoje potovanje sedaj

Fantastična izbira.  Ekipa potovanj posebne sorte bo poskrbela, da bo to  potovanje nepozabno doživetje. 

Brezplačno prevzemi Priročnik za avtentična potovanja

5 enostavnih nasvetov, kako se 

  • izogniti masovnemu turizmu ter
  • iz vašega časa namenjenega potovanjem iztržiti mnogo več

Lahko jih uporabite že pri vašem naslednjem potovanju.

Poleg priročnika vam bomo skozi čas poslali še kakšno idejo, namih, vas povabili na naša Potovanja posebne sorte, novosti. Če vam vsebina ne bo ustrezala, je odjava zelo preprosta – en klik.

ŽELITE BITI OBVEŠČENI O NOVIH ZAPISIH?​

1500+ potovalcev že prejema obvestila o novih potovanjih in zapisih Potovanj posebne sorte